Večinoma nismo pozorni na svoje potrebe, čustva in občutke. Če jih ne izražamo, nas preplavijo, potrebe postanejo nuja in pričnemo ustvarjati dramo. Če bi se zavedali svojih potreb in čustev, bi lahko na miren način povedali sebi in drugim, kaj čutimo in kaj potrebujemo.
Ko je vpletena druga oseba je potrebno naše potrebe povedati brezpogojno. To pomeni, brez pričakovanja, da bo druga oseba izpolnila naše želje. Čeprav zelo radi pomagamo, nismo odgovorni za čustva druge osebe. Na nas je, da povemo, odziv pa je odločitev druge osebe. Takrat, ko pričnemo izražati čustva in potrebe na pravi način, tako, da ne zahtevamo njihovo izpolnitev, druga oseba v večini primerov želi zadovoljiti naše potrebe. Vsi radi pomagamo, ker nas to osrečuje.
»Svet se vrti okoli tebe draga Dama in vse, kar potrebuješ ti je na voljo, da bodo tvoje potrebe zadovoljene. Si v centru pozornosti in življenje te ljubi, zato ti ni potrebno ustvarjati drame.«
Drama nastane iz potlačenih čustev, ki izhajajo iz nezadovoljenih potreb. Drama je rezultat naše pomanjkljive čustvene nege. Tukaj se moramo vsi še veliko naučiti in menim, da je čas za zdravo čustveno izražanje. Naše potrebe in čustva se lahko naučimo izražati mirno in brez drame.
Nekaj namigov, da bomo lažje ozavestili čustveno dramo:
· Sprejmite in živite s tokom življenja, tudi, ko vam spodleti. Ali hočete z dramatiziranjem imeti vse pod nadzorom?
· Ne ustvarjajte drame, da pritegnete pozornost (to izhaja iz nizke samopodobe).
· Odvadite se odvisnosti od adrenalina, kajti drama v telesu ustvarja kemijo.
· Ipika je dramatično izsiljevanje, da bi bile naše želje zadovoljene.
· Ko želite biti z dramo zmeraj v centru pozornosti ali opozarjati nase, iščete energijo zunaj sebe. Vprašajte se, kaj potrebujete, želite in to izrazite.
· Obstaja tudi notranja, neizražena drama, ko čustva zadržujemo ali potlačimo. Če si čustev ne priznamo in jih ne izrazimo, lahko pride do eksplozije čustev ali pa do depresije.
Čustva izražamo tako, da govorimo v prvi osebi in povemo svoje želje in potrebe. Pri tem ne kritiziramo in ne vrednotimo sebe ali drugo osebo.
Naj navedem nekaj primerov čustvenega izražanja:
- Jeza
Pravilno: »Jezna sem. Potrebujem ali želim si to …«
Nepravilno: »Jezna sem nate, ker nisi naredil, dal, prišel ...« (nepravilno je to, da usmerjamo jezo in potrebe na drugo osebo)
- Strah
Pravilno: »Strah me je. Želim si, potrebujem to … Želim se počutiti varno.«
Nepravilno: »Strah me je zaradi tebe, bojim se kaj boš naredil … Ker zmeraj …, ker že spet si ali nisi naredil… Ne zaščitiš me, ko me je strah…« (to je očitek in nezaupanje)
- Razočaranje
Pravilno: »Razočarana sem. Potrebujem to in to …«
Nepravilno: »Razočaral si me, ti zmeraj narediš ali ne narediš to … Ti nikoli ne narediš tega …«
Pri komunikaciji je zelo pomembno, da govorimo o sebi, o svojih čustvih in občutkih, iz svojega stališča. Da se odvadimo kritiziranja in drame. Drugi osebi pa damo prostor, da izrazi svoje stališče.
Na televiziji si lahko ogledamo veliko dram in limonadnih nadaljevank. Če jih gledate, se lahko iz njih naučite tudi kaj koristnega: kaj je pristno izražanje čustev in kaj je dramatiziranje, obsojanje, kritiziranje, intriga, … Ko takšno obnašanje ozavestimo pri sebi, se lahko v medsebojnih odnosih prenehamo odzivati z dramo.
Zakaj je temu tako?
Ko iskreno izražamo svoja čustva, se z drugo osebo povezujemo na nivoju srca, ker so čustva srčna energija. Ko odpremo svoje srce, damo drugi osebi možnost, da svoje srce poveže z našim.
Še enkrat poudarjam, da nismo odgovorni za čustva druge osebe, drugi pa niso odgovorni za naša čustva. Če temu ni tako, smo čustveni sužnji. Do čustvenega stanja druge osebe je najbolje pristopiti s sočutjem. Sočutje je nevidna roka, ki se nežno dotika čustev druge osebe. Čustva so nekaj izredno lepega in iskrenega.
Odnosi v katerih odprtega srca izražamo svoja čustva so najlepši odnosi, kar si jih lahko zamislimo.
Morda kot ženska v odnosu preveč delujete, nadzirate, organizirate in vse postorite, vendar je delovanje moška energija. To ne pomeni, da ne smete ničesar storiti, ampak, da zmanjšate svojo prekomerno aktivnost. Predvsem v partnerstvu. Morda potrebujete moško aktivno, vodstveno energijo v službi. Prav. Vendar vam svetujem, da bodite v partnerstvu bolj v ženski kot v moški energiji in vlogi. Ne tekmujte z moškimi, ker bodo v vas videli bolj prijatelja v ženskih oblačilih, kot žensko. Ženska sprejema, delovanje pa je moška energija. Če si predstavljamo čoln, vesla moški, ženska pa se sedi in se pelje. Tudi pri plesu je moški tisti, ki vodi žensko. Ker je moški akcija, sta dve akciji v enem partnerstvu preveč. V daljšem obdobju partnerstva se bosta bolj odbijala, kakor privlačila, saj skupaj ustvarjata preveč akcije.
Ženska je srčna in čustvena. Ko srčno izraža svoja čustva, brez zadržkov, se moški počuti čustveno sprejetega, da lahko tudi on odpre srce in pokaže čustva. Kajti pravi in močan partnerski odnos se ustvari v srcu in je povezava med dvema srcema. In ni povezava samo preko misli ali s telesom. Ko je srce ženske zaprto, postanejo odnosi hladni in površinski.
Velikokrat svojih čustev ne izrazimo, ker ne znamo, smo jih potlačili ali nas je strah, da se bomo preveč razgalili, bomo zavrnjeni, zasmehovani, izkoriščeni … Zato je pomembno, da se naučimo čustva izražati brezpogojno in odprtega srca, ne glede na to, če bodo sprejeta in uslišana.
Izražanje potreb in čustev nam bo pomagalo v partnerskih odnosih, kajti moški pri ženskah občudujejo sposobnost izražanja čustev. Ne marajo pa nadzora, drame in zahtev. Občudujejo našo ženskost, lepoto, nežnost in gracioznost. Veseli so, ko izrazimo, kaj potrebujemo, kajti radi nas zadovoljijo in osrečijo. Uživajo, ko smo srečne in zadovoljne.
»Draga Dama, za dan žena ti želim odprto srce do tvojih najdražjih in naj se med vami pretakajo čudovita čustva in brezpogojna ljubezen.«
Ta svet potrebuje našo ljubezen.
Z ljubeznijo, Aleksandra Kelc
50% Complete
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.