Poslušam se in počakam

Ko se poslušam in opazujem svoje občutke, vem, kdaj je potrebno delovati in kdaj počakati

Nedelja popoldan je. Sprašujem se, ali bi pričela pisati svoj drugi blog? Kakšen naj bo naslov?

… Sprašujem se ali naj s pisanjem raje nekaj dni počakam, da pride prava téma?

 - - -

Umirim um. Spomnim se na simbol in vajo »Kažipot«, metode Phyllis Krystal. Na kos papirja narišem kažipot in na vsako tablo kažipota vnesem eno od možnosti, tudi možnost »počakam«. Preštejem do deset, zaprem oči in opazujem, katera smer je prava.

Hm mm … Naj dejansko počakam ali naj bo to naslov bloga? Občutim, da naslov bloga. Med vajo je postalo igrivo. Zmeraj, ko občutim to igrivo energijo, vem, da sem povezana s seboj. In ravno ta igriva, radostna energija je eden od razlogov, da sem pričela v življenju ponovno uživati. Nagovarjam vas, da se poslušate in opazujete svoje občutke, saj vam bodo zmeraj znova dali znamenja in vam tako »sporočili« prave odgovore na vaša vprašanja.

Smejala sem se izidu in hvaležna sem bila, da nisem poslušala uma in pričela pisati po njegovem nareku.

Kako je v našem življenju s čakanjem?

Ko nastane neka situacija, imam možnost, da se odzovem na različne načine:

• da delujem
• da ne storim ničesar in počakam, da bomo vedela, kaj storiti
• da situacijo sprejmem kot je, če ni možnosti, da bi kaj storila
   

Obratno od počakati, je neučakanost. To je vedenjski vzorec, ki je odraz časa v katerem trenutno živimo. Po mojem mnenju je eden od vzrokov neučakanosti v nagonu po preživetju. Dojenček, na primer glasno joka, da dobi hrano, toploto, nežnost ali ljubezen. Nagon mu pomaga preživeti, zato z jokom zahteva kar potrebuje. Ko odrastemo razumemo, da nismo ogroženi in da je čakanje del življenja. Morda pa smo še zmeraj pod vplivom vzorca neučakanosti. Takrat si lahko pomagamo tako, da se tega zavemo in se urimo v čakanju.

Nezrelo jabolko je kislo, zato počakamo, da dozori. Če pojemo juho prevročo, se opečemo. Prezgodaj posejano seme, ne bo obrodilo, če v zemlji ni dovolj toplote …

Ne vem, v kakšnih situacijah ste v tem trenutku …

• Morda ste čakali predolgo. Če je tako, vas vzpodbujam k delovanju, da napravite prvi korak!
• Morda pa je v vaši glavi preveč idej in predlogov – takrat je bolje počakati in ustvariti do idej distanco.
• Morda pa ste v situaciji, ki jo je potrebno sprejeti. To ne pomeni, da se brezvoljno vdate, ampak, situacijo sprejmete in držite fokus na opazovanju dogajanja. Tako boste vedeli, kdaj in kako in delovati.

Čakanje ni pasivnost in odlašanje, saj imamo fokus na opazovanju.

Sama znam počakati vendar včasih na to vrlino pozabim in delujem preuranjeno. Življenje me je naučilo, da se marsikaj reši samo, če sem pripravljena biti v vlogi zavestnega opazovalca.

Zavestno opazujem, kako tok življenja sam poskrbi, da je vse na svojem mestu. Ko se poslušam, vem, kdaj je potrebno sprejeti, kdaj delovati in kdaj počakati.

Z ljubeznijo, Aleksandra Kelc