Če hočem priti ven, je potrebno iti skozi.

Dokler ne grem skozi, ne morem priti ven. Ven iz vzorca, prepričanja, bolečine, situacije, izziva …

Ko grem skozi, vzamem s seboj sprejemanje in zavedanje, kdo sem.

Ne, ni lahko iti skozi. Ko prideš na drugi strani ven, pa lahko postane.

Ob vhodu na prelep vrt me je povleklo na levo, k potočku. Na videz groba betonska cev se je spremenila v čaroben predor z zelenim odsevom. Počepnila sem, da bi videla, kaj je na drugi strani.

Ta tunel je simbolični prehod iz tega, kar je odslužilo, v to, kar je najbolje za nas. Je simbol za opuščanje vzorcev, slabih navad in prepričanj. »Najboljša pot ven, je pot skozi« je stara modrost. To pomeni, da ne bomo prišli ven iz nečesa, če ne bomo šli skozi to. Vso odlašanje, odlaganje in potiskanje v predale in pod preprogo ni naravno. Rana se ne more zaceliti, če ji ne dovolimo.